Umetnost kot pot nazaj k sebi
Tudi umetnost lahko ustvari prostor.
Prostor, kjer se misli umirijo, pozornost zbere in človek za trenutek preprosto je.
Prav zato ima ustvarjanje posebno mesto v mojem življenju in mojem delu.
Zakaj ustvarjanje danes postaja tako pomembno?
Večina odraslih si težko dovoli ustvarjati.
Navadili smo se, da mora biti vse, kar počnemo, koristno, učinkovito in produktivno. Če imamo uro prostega časa, jo hitro zapolnimo z opravki, ustvarjanje skoraj vedno počaka na „enkrat, ko bo več časa“.
Kot otroci smo ustvarjali skoraj vsak dan. Nihče nas ni učil, da je to izguba časa. Kot odrasli pa pogosto potrebujemo dovoljenje, da spet vzamemo svinčnik v roke.
Danes veliko časa preživimo za računalnikom, telefonom ali pred zaslonom. Z rokami ustvarjamo vedno manj.
Ko pa vzamemo svinčnik v roke, se nekaj spremeni.
Pogled začne slediti linijam in oblikam. Roke ustvarijo svoj ritem. Misli postanejo tišje.
Ni treba hiteti. Ni treba ničesar dokazovati.
To je prostor, kjer si lahko preprosto ti.
Brez ocen. Brez primerjav. Brez pričakovanj.
Morda prav zato ustvarjanje tako pomirja. Za nekaj časa izgine občutek, da moraš ves čas nekaj dosegati. Ostane samo trenutek, v katerem si prisoten.
Zakaj prav sakralna geometrija?
Geometrija nas spremlja na vsakem koraku.
Arhitekti z njo ustvarjajo občutek ravnovesja v prostoru. Oblikovalci z njeno pomočjo usmerjajo naš pogled. Narava že milijone let gradi svoje najlepše vzorce na ritmu, proporcih in geometrijskih oblikah.
Oblike so eden od načinov, kako človek zaznava red, prostor in harmonijo. Na mnoge med njimi se odzovemo povsem intuitivno, še preden jih začnemo razlagati z besedami.
Prav zato geometrija je tudi jezik.
Ko rišemo geometrijske vzorce, ne nastaja samo slika. Pred nami se postopoma urejajo linije, proporci in odnosi med oblikami. Ob tem pa pogosto začnemo urejati tudi svoj notranji prostor.
Sakralna geometrija temelji prav na teh univerzalnih oblikah in razmerjih. Njena lepota ni le v končnem motivu, ampak predvsem v procesu ustvarjanja.
Korak za korakom nastaja risba.
In pogosto skupaj z njo nastanejo tudi več miru, več jasnosti in več prostora zase.
Ali moram znati risati?
To je vprašanje, ki ga slišim najpogosteje.
In moj odgovor je vedno enak. Sploh ne.
Nikoli nisem obiskovala likovne šole in nimam akademske izobrazbe s področja umetnosti.
Ko sem naredila svojo prvo sliko, si nisem niti predstavljala, kam me bo ta pot pripeljala. Še manj pa, da bom nekoč pripravila svojo razstavo in da bodo moje slike našle svoj dom v Sloveniji, Rusiji in Združenih državah Amerike.
Vse se je začelo z enim samim korakom – dovolila sem si čas zase.
Mislim, da je prav to najtežji korak za večino odraslih.
Kot otroci ustvarjamo brez strahu. Rišemo, ker nas to veseli. Nihče ne razmišlja, ali je dovolj talentiran.
Kot odrasli pa pogosto čakamo.
Da bomo boljši. Da bomo imeli več časa.
Da bomo bolj ustvarjalni. Da bomo dovolj dobri.
In ravno zaradi tega mnogi nikoli ne začnejo.
Ustvarjanje ni namenjeno samo umetnikom.
Namenjeno je ljudem.
Umetnost je veliko več kot le lepa slika.
Tri ure brez zaslonov
Za nekaj ur lahko odložiš telefon, novice, delo in neskončne sezname opravil.
Čas, ki ni namenjen produktivnosti.
Ampak tebi.
Razbremenitev glave
Ko roke ustvarjajo, se pozornost naravno preseli v sedanji trenutek.
Misli postanejo mirnejše, notranji hrup pa se začne umikati.
Brez potrebe po popolnosti
Pri ustvarjanju ni ocen. Ni primerjav.
Ni pravilnih ali napačnih odgovorov.
Samo prostor, kjer si lahko takšen, kot si.
Prebujanje ustvarjalnosti
Ustvarjalnost ni talent, ki ga imajo le redki.
Je del vsakega človeka.
Včasih potrebuje le priložnost, da se ponovno prebudi.
Prostor z zgodbo
Slika po naročilu ni samo dekoracija.
Je unikatno delo, ustvarjeno za človeka, njegov dom ali pomemben življenjski trenutek.
Slika, ki nosi svojo zgodbo.
Drugačen pogled na svet
Ko začneš ustvarjati, začneš drugače opazovati tudi svet okoli sebe. Barve. Oblike. Naravo.
Lepota postane nekaj, kar začneš opažati tudi tam, kjer si prej hitel mimo.
Vsaka slika nosi svojo zgodbo
Zame umetnost ni le ustvarjanje lepih predmetov.
Vsaka slika nastaja z določeno mislijo, simboliko ali občutkom. Včasih jo navdihne narava. Včasih geometrija. Včasih zgodba človeka, ki ji bo nekoč našel prostor v svojem domu.
Nimam likovne šole ali akademske izobrazbe.
Samo z veliko radovednosti, potrpežljivosti in želje ustvarjati. Korak za korakom sem se učila sama.
Danes me prav to navdihuje tudi pri delu z ljudmi.
Verjamem, da ustvarjalnost ni dar, ki ga ima le peščica izbranih. Je sposobnost, ki jo nosimo v sebi vsi.
Včasih potrebujemo le nekoga, ki nam pokaže, da je lahko tudi nekaj na prvi pogled zapletenega veliko bolj preprosto, kot smo si predstavljali.
Moje življenje je zelo dinamično. Vodim projekte, delam z ljudmi in idej mi nikoli ne zmanjka.
Kljub temu ustvarjanju vedno namenim prostor v svojem koledarju. Zato, ker vem, da ga potrebujem.
Ustvarjanje me vrača k sebi.
Prav zato si želim pokazati tudi drugim, da ni treba biti umetnik, da lahko ustvarjaš.
Včasih je dovolj le, da narediš prvi korak.